"GREMO NA TRŽNICO"

LAS Posavje je skupaj s KGZS Zavodom Novo mesto, Občino Krško in Občino Sevnica, partnerji projekta Lokalno pridelana hrana na posavskih tržnicah, organizirala zaključni strokovni posvet Gremo na tržnico, in sicer 10. junija v Bistrici ob Sotli.

Uvodoma so prisotne pozdravili župan Občine Bistrica ob Sotli, Franjo Debelak, predsednica LAS Posavje, Marija Imperl, in direktor RRA Posavje, Martin Bratanič.

mag. Zdenka Kramar, KGZS Zavod Novo mesto, je poudarila gospodarski pomen lokalne samooskrbe. Ta lahko bistveno pripomore izboljšanje dohodkovnega položaja posavskih kmetij. Poudarila je, da je prodaja na tržnici specifična oblika trženja, ki od kmetov poleg kvalitetnih pridelkov in izdelkov zahteva tudi čas in veščine komuniciranja s strankami. Tudi temu področju so v okviru programa usposabljanj za neposredno prodajo, ki so ga v okviru projekta razvile in izvajale svetovalke KGZS Zavod Novo mesto, namenili veliko pozornosti. V animacijske delavnice in kasneje v usposabljanja je bilo skupaj vključenih več kot dvesto nosilcev ali članov kmetijskih gospodarstev iz Posavja, kar zagotavlja, da bo na lično urejenih posavskih tržnicah tudi v prihodnje pesta ponudba. Občine se s pomočjo upravljavcev tržnic trudijo na različne načine privabiti tudi kupce. mag. Janja Jordan z Občine Krško je predstavila krško tržnico, način uporabe opreme, ki je bila kupljena v okviru projekta, in dogodke, s katerimi želijo privabiti tudi večje število obiskovalcev, posebna cilja skupina so mlade družine. Zagotovila je, da bo zgornja etaža v kratkem ustrezno zaprta, tako bo prodajno mesto bolj prijazno za uporabnike.

Vlasta Kuzmički z Občine Sevnica je predstavila praktično naročanje lokalno pridelane hrane v njihovih javnih zavodih, kjer so izkoristili zakonsko možnost, da se iz postopkov javnega naročanja izvzame sklope hrane, katerih ocenjena vrednost ne presega 80 tisoč evrov in hkrati ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila. S številnimi aktivnostmi in projekti, tudi s projektom Gremo na tržnico, so uspeli vzpostaviti dobro komunikacijo med vsemi deležniki. Že 18 lokalnih ponudnikov dobavlja živila štirim osnovnim šolam in enemu vrtcu na območju občine Sevnica, ocenjena vrednost naročil za dve leti znaša 193.000 EUR. Njihov model oskrbe hrano z lokalno pridelano hrano je kot primer dobre prakse prepoznalo tudi ministrstvo za kmetijstvo.OŠ Krmelj je ena od teh šol, zato je ravnateljica šole, Gusta Mirt, v svoji predstavitvi poudarila, da se njihovi otroci z veseljem prehranjujejo s hrano iz domačega okolja, ker so jo otrokom na njim zanimiv način tudi približali. Prepričana je, da če učenec skozi spoznavni proces aktivno prehodi celotno pot, razume pomen pridelovanja hrane, ker jo je tudi sam doživel. Zato so se s pomočjo različnih projektov lotili ozaveščanja in usposabljanja otrok, njihovih staršev in strokovnega osebja na šoli in v vrtcu, povezujejo se tudi s kmetijami. Skupaj so uredili obšolski vrt, ki je postal nepogrešljiv pripomoček za krepitev zavedanja o pomenu pridelave in uživanja lokalno pridelana hrane. S pomočjo podjetniških delavnic so ugotovili, da veliko otrok razmišlja o poklicih, povezanih s pridelavo zdrave hrane, zato jih na šoli pri tem zelo spodbujajo. Več o pomenu krepitve podjetniškega duha med osnovnošolci in kako so se tega lotili partnerji projekta Semena prihodnosti je spregovorila vodja projekta, Irena Černelč iz Mladinskega društva Bistrica ob Sotli. Poleg izjemnih podjetniških idej, ki so jih razvili in v praski preizkusili učenci sodelujočih posavskih osnovnih šol, je pomemben rezultat tudi prva učna kmetija v Posavju, to je kmetija Mihaele Jazbec iz Podvrha v sevniški občini. Andrej Černelič pa je predstavil poučno igro, ki so jo razvili partnerji projekta in s pomočjo katere igralci spoznavajo osnovne pojme o podjetništvu, naravne, kulturne in druge danosti Posavja ter iščejo ideje, kako bi lahko iz teh danosti razvili svojo podjetniško idejo.

Magda Mežič, nosilka dopolnilne dejavnosti na Kmetijstvu Mežič, je iskreno spregovorila o razvoju njihove ekološke kmetije, o birokraciji, s katero se morajo kot kmetija spopasti. Pohvalila je program usposabljanja, ki se ga je udeležila, saj je kljub izkušnjam in znanju izvedela še veliko novega. Ob tem je podala kritiko na zakonodajo in predpise, ki jim kmetje komaj še ažurno sledijo, pozvala je pristojne, da skupaj iščejo rešitve, da bo lahko kmet tudi v prihodnje v prvi vrsti delal, v drugi pa se ukvarjal z birokracijo. Sama prodaja na tržnici v Krškem. Upa, da bo ta čim prej urejena, kot je bilo obljubljeno. Na tržnici je skupaj z ostalimi ponudniku ugotovila, da je več gledalcev kot kupcev, upa, da bodo različni dogodki le-te spodbudili tudi k nakupu.

Mojca Kodrič in Urška Gaberšek iz Mestne občine Velenje sta predstavili način delovanja mestne tržnice Velenje. Tržnica je v zadnjih letih doživela nekaj selitev in infrastrukturnih posegov, kljub temu je obisk dober. Ključni tržni dan je sobota, več kot 50 ponudnikov se pohvali z zelo dobro prodajo. Med tednom pa ponudniki svoje pridelke in izdelke prodajajo v trgovini, ki jo je lastnica odprla ravno v ta namen. Da je tržnica res osebna izkaznica mesta, se tudi na Mestni občini Velenje v sodelovanju s TIC Velenje in zunanjimi izvajalci trudijo za številne dogodke, na katerih predstavljajo njihove običaje, kulturo, turistično ponudbo.

Na koncu nas je s svojo osebno izkušnjo navdušila in opogumila Bernarda Kump iz Črnomlja. Zaradi spleta okoliščin je pred leti pustila dobro plačano službo v podjetju in se odločila uresničiti svoje sanje – pričela je čebelariti in prodajati izdelke na tržnici oz. kjerkoli je bila prilika. Danes ima Medeni butik, to je prostor v katerem ponuja dobrote iz čebelnjaka, prihodnji teden v starem mestnem jedru Črnomlja odpira prav posebno galerijo. Tržnica je mesto, ki ji poleg zaslužka prinese zdravilo za dušo. Izdelala si je svojo lično rumeno stojnico, po merah avtomobilskega prtljažnika, prav tako si je zamislila svojstvene prodajne »gajbice«, s čimer je na tržnicah prepoznavna. Na koncu je podala svojo izkušnjo, kako na tržnico privabiti več kupcev. Kot je opazila na več tržnicah po Sloveniji, je zelo pomembno, da tržnico vsaj enkrat na mesec obišče župan, županja, da poklepeta s ponudniki, naključnimi kupci in da tudi kaj kupi. Temu ob koncu posveta ni ostal dolžan bistriški župan Franjo Debelak, ki nas je povabil na ogled njihove tržnice. Kaj vse se je tam še dogajalo, pa vedo le obiskovalci posveta. Tem in vsem sodelujočim pri projektu se zahvaljujeta Darja Planinc in Liljana Omerzu, ki sta za LAS Posavje v okviru RRA Posavje vodili in koordinirali projekt.